Pravijo, da ima Slovenija malo gozdov, drugi pravijo da v Sloveniji ne znamo gospodariti.
Resnica je nekje umes, kajti kljub temu da je naravni prirast v slovenskih gozdovih pozitiven se količina kvalitetnega lesa zmanjšuje. To je vsekakor plod tega, da se goloseg ne izvaja vsaj ne z odobravanjem javnosti, ki pa se na sečnjo lesa ne spozna popolnoma nič.
Prav tako je treba povdariti, da imamo v Sloveniji enega multi lastnika gozdov, ki ne gospodari s tem tako kot bi bilo potrebno saj je pri čiščenju gozda zelo pomembno, da se porabi čim več materiala. Potrebno je povdariti, da bi se lahko veliko stanovanjskih skupnosti po Sloveniji grelo z bio maso, ki jo samo z čiščenjem gozdov dobiš iz njih.
Slovenski gozdovi so vir energije, ki na število prebivalcev v državi lahko nudijo zajeten kos energijske pogače.
Kadri, ki gospodarijo z gozdovi so sicer praviloma usposobljeni vsaj vodje, čeprav lahko po kvaliteti gozdov v različnih revirjih ugotovimo, da vsi ne razpolagajo z dovolj domiselnosti in treznega razuma.
Kljub napisanemu pa sem prepričan, da je zelo pomemben faktor pri izrabi bio energije to, da so slovenci nevoščljivi in premalo povezani, da bi se lahko dogovorili za skupne projekte izrabe bio mase v okoljih, ki so zaključene celote naprimer vasi deli mesta, ...
Ker Slovenija in njeni strokovnjaki stopicajo za smernicami Evrope je pomembno, da se slovenski lesarski strokovnjaki in tudi tisti, ki so na dobri poti, da to postanejo udeležujejo mednarodnih lesarskih projektov, ki omogočajo preskakovanje razvojnih stopnic in izogib problemom na katere so drugi naleteli že pred časom.
Iz tega razloga se je Študentsko društvo lesarjev odločilo za obisk že kar znanega mednarodnega kongresa, ki ga vsako leto organizirajo študentje druge države, letos je tako že kar 20 interfob 2007.
Potrebno je povdariti, da so slovenski študentje lani ta kongres organizirali v Sloveniji in tako gostili 240 študentov iz celotne evrope katerim so pokazali vse slovensko lesarsko čudo razvoja.
Letos pa so taisti organizatorji pripravili zelo zajeten projekt informatizacije celotnega interfoba ter obogatitev le tega z izmenjavami študentov za potrebe študija in prakse. Zelo zanimivo zna namreč biti če v kolektiv slovencev za dobo 6 ali 12 mesecev pride študent iz drugačnega okolja. Seveda je popolnoma od mentorja odvisno kaj zna iz tega tujega študenta iztisniti in katere informacije mu le ta lahko da.
Tako, da bi lahko zaključil to pisanje s tem, da mladi prihajajo na lesarsko sceno polni znanja in izkušenj vendar so trenutne razmere take, da večino mkadih uspešnih lesarjev poišče službo izven lesarske panoge, saj praviloma v obrtniški sferi ne delujejo tako kot bi si želeli. Imamo sicer par bogatih in razmeroma dobro razvitih slovenskih podjetij, ki delujejo na tem področju vendar je še več tiatih, ki se jim ne uspe in ne uspe izstreliti v boku z vedno cenejšimi plastičnimi artikli ki so vrata, okna, stoli, mize, in ne nazadnje stopnice.
Kje so časi ko se bodo slovenski lesarji lahko pohvalili s kakšnim konstrukcijskim delom, ki bi les predstavil vsem ki gredo mimo. V mislih imam kakšno garažno hišo ali pa več nadstropni poslovni objekt. Vse to znamo narediti samo kaj ko je betonarski in jeklarski lobij premočen, da bi lesarjem uspelo izpeljati kaj takega.
Je pa tudi res, da se je potrebno zavedati, da fakultete za lesarstvo študentov sploh ne izobražujejo v to smer saj lahko vsak gradbenik izračuna naprimer lesen kozolec, ki je mimo grede čudo konstruiranja tedanjega časa. Lesarju pa to ne more uspet, saj ve vse o impregnaciji, gobah in zajedalcih torej zna zaščititi les vendar zakaj? Če bomo les uporabljali samo kot kurjavo oziroma bomo prodajali les brez dodane vrednosti tudi teh strokovnjakov nebomo rabili.
Edini možni način uspeha v lesarski branži vidim v obliki obrtnika, ki dodaja vrednost lesu na privatni uporabi hkrati pa dela tudi industrijske projekte (beri gradbeni) ki mu nosijo ekstra donose tako, da lahko izbolša svoj nastop na trgu.
