Uporabo ivernih plošč v sanitarijah, kjer so le-te bile ponavadi uničene zaradi vlage, bo v prihodnje zamenjal nov material imenovan kompaktne plošče, ki ima poleg vseh dobrih lastnosti tudi odpornost na fekalije in vlago.
Pri čiščenju sanitarnih prostorov izdelanih iz kompaktnih plošč je delo veliko lažje, saj gladka površina omogoča enostavno čiščenje prav tako pa lahko uporabljamo vodo, saj so kompaktne plošče na vodo odporne.
Ali kompaktne plošče ogrožajo les?
Kljub temu, da so se na trgu do sedaj že pojavljali lesu in lesnim izdelkom konkurenčni produkti, predvsem plastika in aluminij, se je les uspel obdržati.
Danes ko se uporaba aluminijastih in plastičnih oken in vrat v svetu ne dviguje več ampak kvečjemu rahlo pada je rast potrošnje oziroma vgradnje tovrstnih produktov v Sloveniji v porastu.
Ljudje smo se predvsem na podlagi potrošniške naravnanosti navadili na produkte, ki so dosegljivi v hitrem času in lepo izgledajo.
Tako se pri nas začenjajo pojavljati tudi produkti iz kompaktnih plošč za katere pa ne moremo trditi da niso odporni in primerni za uporabo.
Kompaktna plošča kot ograja balkona se pojavlja vedno večkrat na slovenskih hišah saj nekako paše skupaj z vedno bolj drznimi barvami fasad. Vedno več je hiš ki nimajo bele fasade kar pomeni, da ne morejo uporabljati starinskih lesenih ograj.
Prednosti kompaktnih plošč pa so predvsem odpornost na zunanje vplive pri balkonskih ograjah, fasadah ali pregradnih stenah. Kompaktne plošče so zelo enostavne za vzdrževanje saj ni potrebno zamudno barvanje.
Prav tako pa je odpornost kompaktnih plošč na vlago in fekalne spojine vedno bolj cenjena saj si danes sanitarij brez vgradnje tega materiala sploh ne znamo več zamišljati.
Danes ko se uporaba aluminijastih in plastičnih oken in vrat v svetu ne dviguje več ampak kvečjemu rahlo pada je rast potrošnje oziroma vgradnje tovrstnih produktov v Sloveniji v porastu.
Ljudje smo se predvsem na podlagi potrošniške naravnanosti navadili na produkte, ki so dosegljivi v hitrem času in lepo izgledajo.
Tako se pri nas začenjajo pojavljati tudi produkti iz kompaktnih plošč za katere pa ne moremo trditi da niso odporni in primerni za uporabo.
Kompaktna plošča kot ograja balkona se pojavlja vedno večkrat na slovenskih hišah saj nekako paše skupaj z vedno bolj drznimi barvami fasad. Vedno več je hiš ki nimajo bele fasade kar pomeni, da ne morejo uporabljati starinskih lesenih ograj.
Prednosti kompaktnih plošč pa so predvsem odpornost na zunanje vplive pri balkonskih ograjah, fasadah ali pregradnih stenah. Kompaktne plošče so zelo enostavne za vzdrževanje saj ni potrebno zamudno barvanje.
Prav tako pa je odpornost kompaktnih plošč na vlago in fekalne spojine vedno bolj cenjena saj si danes sanitarij brez vgradnje tega materiala sploh ne znamo več zamišljati.
interfob 2007
Leto je naokrog in Slovenska ekipa se bo, po tem ko je lani sama organizirala kongres v Sloveniji, odpravila v Francijo, ki je letošnja gostiteljica kongresa. Interfob 2007 je že 20 zapovrstjo in kar zanima me kaj so nam francozi pripravili. Interfob 2007 se bo odvijal, po njihovo v okolici Pariza, 450 km iz Pariza.
Slovenska ekipa bo, kot je to že v navadi, na kongres potovala s kombijem. Ker je Interfob 5 dnevni dogodek smo se odločili da gremo v Francijo preko Amstrdama, kjer si bomo ogledali tako naravne kot kulturne znamenitosti. Po 3 dneh v Amstrdamu se bomo odpravili na prizorišče kongresa, kjer bomo predstavili koncept portala interfob.eu
Po kongresu pa se bomo zadržali še dva dni v Parizu, kjer bomo prav tako spremljali naravno in kulturno dediščino.
Reportaža iz euro tripa interfob 2007 bo sledila.
Slovenska ekipa bo, kot je to že v navadi, na kongres potovala s kombijem. Ker je Interfob 5 dnevni dogodek smo se odločili da gremo v Francijo preko Amstrdama, kjer si bomo ogledali tako naravne kot kulturne znamenitosti. Po 3 dneh v Amstrdamu se bomo odpravili na prizorišče kongresa, kjer bomo predstavili koncept portala interfob.eu
Po kongresu pa se bomo zadržali še dva dni v Parizu, kjer bomo prav tako spremljali naravno in kulturno dediščino.
Reportaža iz euro tripa interfob 2007 bo sledila.
Slovenske drevesne vrste z latinskimi imeni 4
slovensko ime | latinsko ime |
MAKLEN | Acer campestre |
TROPKI JAVOR | Acer monspensulanum |
BELA VRBA | Salix alba |
IVA | Salix caprea |
SIVA VRBA | Salix elegnos |
BELI TOPOL | Populus alba |
Slovenske drevesne vrste z latinskimi imeni 3
slovensko ime | latinsko ime |
LESNIKA | Malus silvestris |
NAVADNI GLOG | Crataegus laevigata |
ROBINJA | Robinia pseudoacacia |
ALPSKI NAGNOJ | Laburnum alpinum |
GORSKI JAVOR | Acer pseudoplatanus |
OSTROLISTNI JAVOR | Acer platanodies |
Slovenske drevesne vrste z latinskimi imeni 2
slovensko ime | latinsko ime |
SIVA JELŠA | Alnus incana |
BELI GABER | Crpinus betulus |
KRAŠKI GABER | Carpinus orientalis |
GORSKI BREST | Ulmus glabra |
POLJSKI BREST | Ulmus carpinofolia |
DOMAČI OREH | Juglans regia |
Slovenske drevesne vrste z latinskimi imeni 1
slovensko ime | latinsko ime |
BUKEV | Fagus sylvatica |
DOB | Querqus robor |
GRADEN | Qerqus petraea |
CER | Querqus cerris |
DOMAČI KOSTANJ | Castanea sativa |
NAVADNA BREZA | Betula pendula |
ZELENA JELŠA | Alnus glutinosa |
Letni prirast v slovenskih gozdovih
Pravijo, da ima Slovenija malo gozdov, drugi pravijo da v Sloveniji ne znamo gospodariti.
Resnica je nekje umes, kajti kljub temu da je naravni prirast v slovenskih gozdovih pozitiven se količina kvalitetnega lesa zmanjšuje. To je vsekakor plod tega, da se goloseg ne izvaja vsaj ne z odobravanjem javnosti, ki pa se na sečnjo lesa ne spozna popolnoma nič.
Prav tako je treba povdariti, da imamo v Sloveniji enega multi lastnika gozdov, ki ne gospodari s tem tako kot bi bilo potrebno saj je pri čiščenju gozda zelo pomembno, da se porabi čim več materiala. Potrebno je povdariti, da bi se lahko veliko stanovanjskih skupnosti po Sloveniji grelo z bio maso, ki jo samo z čiščenjem gozdov dobiš iz njih.
Slovenski gozdovi so vir energije, ki na število prebivalcev v državi lahko nudijo zajeten kos energijske pogače.
Kadri, ki gospodarijo z gozdovi so sicer praviloma usposobljeni vsaj vodje, čeprav lahko po kvaliteti gozdov v različnih revirjih ugotovimo, da vsi ne razpolagajo z dovolj domiselnosti in treznega razuma.
Kljub napisanemu pa sem prepričan, da je zelo pomemben faktor pri izrabi bio energije to, da so slovenci nevoščljivi in premalo povezani, da bi se lahko dogovorili za skupne projekte izrabe bio mase v okoljih, ki so zaključene celote naprimer vasi deli mesta, ...
Ker Slovenija in njeni strokovnjaki stopicajo za smernicami Evrope je pomembno, da se slovenski lesarski strokovnjaki in tudi tisti, ki so na dobri poti, da to postanejo udeležujejo mednarodnih lesarskih projektov, ki omogočajo preskakovanje razvojnih stopnic in izogib problemom na katere so drugi naleteli že pred časom.
Iz tega razloga se je Študentsko društvo lesarjev odločilo za obisk že kar znanega mednarodnega kongresa, ki ga vsako leto organizirajo študentje druge države, letos je tako že kar 20 interfob 2007.
Potrebno je povdariti, da so slovenski študentje lani ta kongres organizirali v Sloveniji in tako gostili 240 študentov iz celotne evrope katerim so pokazali vse slovensko lesarsko čudo razvoja.
Letos pa so taisti organizatorji pripravili zelo zajeten projekt informatizacije celotnega interfoba ter obogatitev le tega z izmenjavami študentov za potrebe študija in prakse. Zelo zanimivo zna namreč biti če v kolektiv slovencev za dobo 6 ali 12 mesecev pride študent iz drugačnega okolja. Seveda je popolnoma od mentorja odvisno kaj zna iz tega tujega študenta iztisniti in katere informacije mu le ta lahko da.
Tako, da bi lahko zaključil to pisanje s tem, da mladi prihajajo na lesarsko sceno polni znanja in izkušenj vendar so trenutne razmere take, da večino mkadih uspešnih lesarjev poišče službo izven lesarske panoge, saj praviloma v obrtniški sferi ne delujejo tako kot bi si želeli. Imamo sicer par bogatih in razmeroma dobro razvitih slovenskih podjetij, ki delujejo na tem področju vendar je še več tiatih, ki se jim ne uspe in ne uspe izstreliti v boku z vedno cenejšimi plastičnimi artikli ki so vrata, okna, stoli, mize, in ne nazadnje stopnice.
Kje so časi ko se bodo slovenski lesarji lahko pohvalili s kakšnim konstrukcijskim delom, ki bi les predstavil vsem ki gredo mimo. V mislih imam kakšno garažno hišo ali pa več nadstropni poslovni objekt. Vse to znamo narediti samo kaj ko je betonarski in jeklarski lobij premočen, da bi lesarjem uspelo izpeljati kaj takega.
Je pa tudi res, da se je potrebno zavedati, da fakultete za lesarstvo študentov sploh ne izobražujejo v to smer saj lahko vsak gradbenik izračuna naprimer lesen kozolec, ki je mimo grede čudo konstruiranja tedanjega časa. Lesarju pa to ne more uspet, saj ve vse o impregnaciji, gobah in zajedalcih torej zna zaščititi les vendar zakaj? Če bomo les uporabljali samo kot kurjavo oziroma bomo prodajali les brez dodane vrednosti tudi teh strokovnjakov nebomo rabili.
Edini možni način uspeha v lesarski branži vidim v obliki obrtnika, ki dodaja vrednost lesu na privatni uporabi hkrati pa dela tudi industrijske projekte (beri gradbeni) ki mu nosijo ekstra donose tako, da lahko izbolša svoj nastop na trgu.
Resnica je nekje umes, kajti kljub temu da je naravni prirast v slovenskih gozdovih pozitiven se količina kvalitetnega lesa zmanjšuje. To je vsekakor plod tega, da se goloseg ne izvaja vsaj ne z odobravanjem javnosti, ki pa se na sečnjo lesa ne spozna popolnoma nič.
Prav tako je treba povdariti, da imamo v Sloveniji enega multi lastnika gozdov, ki ne gospodari s tem tako kot bi bilo potrebno saj je pri čiščenju gozda zelo pomembno, da se porabi čim več materiala. Potrebno je povdariti, da bi se lahko veliko stanovanjskih skupnosti po Sloveniji grelo z bio maso, ki jo samo z čiščenjem gozdov dobiš iz njih.
Slovenski gozdovi so vir energije, ki na število prebivalcev v državi lahko nudijo zajeten kos energijske pogače.
Kadri, ki gospodarijo z gozdovi so sicer praviloma usposobljeni vsaj vodje, čeprav lahko po kvaliteti gozdov v različnih revirjih ugotovimo, da vsi ne razpolagajo z dovolj domiselnosti in treznega razuma.
Kljub napisanemu pa sem prepričan, da je zelo pomemben faktor pri izrabi bio energije to, da so slovenci nevoščljivi in premalo povezani, da bi se lahko dogovorili za skupne projekte izrabe bio mase v okoljih, ki so zaključene celote naprimer vasi deli mesta, ...
Ker Slovenija in njeni strokovnjaki stopicajo za smernicami Evrope je pomembno, da se slovenski lesarski strokovnjaki in tudi tisti, ki so na dobri poti, da to postanejo udeležujejo mednarodnih lesarskih projektov, ki omogočajo preskakovanje razvojnih stopnic in izogib problemom na katere so drugi naleteli že pred časom.
Iz tega razloga se je Študentsko društvo lesarjev odločilo za obisk že kar znanega mednarodnega kongresa, ki ga vsako leto organizirajo študentje druge države, letos je tako že kar 20 interfob 2007.
Potrebno je povdariti, da so slovenski študentje lani ta kongres organizirali v Sloveniji in tako gostili 240 študentov iz celotne evrope katerim so pokazali vse slovensko lesarsko čudo razvoja.
Letos pa so taisti organizatorji pripravili zelo zajeten projekt informatizacije celotnega interfoba ter obogatitev le tega z izmenjavami študentov za potrebe študija in prakse. Zelo zanimivo zna namreč biti če v kolektiv slovencev za dobo 6 ali 12 mesecev pride študent iz drugačnega okolja. Seveda je popolnoma od mentorja odvisno kaj zna iz tega tujega študenta iztisniti in katere informacije mu le ta lahko da.
Tako, da bi lahko zaključil to pisanje s tem, da mladi prihajajo na lesarsko sceno polni znanja in izkušenj vendar so trenutne razmere take, da večino mkadih uspešnih lesarjev poišče službo izven lesarske panoge, saj praviloma v obrtniški sferi ne delujejo tako kot bi si želeli. Imamo sicer par bogatih in razmeroma dobro razvitih slovenskih podjetij, ki delujejo na tem področju vendar je še več tiatih, ki se jim ne uspe in ne uspe izstreliti v boku z vedno cenejšimi plastičnimi artikli ki so vrata, okna, stoli, mize, in ne nazadnje stopnice.
Kje so časi ko se bodo slovenski lesarji lahko pohvalili s kakšnim konstrukcijskim delom, ki bi les predstavil vsem ki gredo mimo. V mislih imam kakšno garažno hišo ali pa več nadstropni poslovni objekt. Vse to znamo narediti samo kaj ko je betonarski in jeklarski lobij premočen, da bi lesarjem uspelo izpeljati kaj takega.
Je pa tudi res, da se je potrebno zavedati, da fakultete za lesarstvo študentov sploh ne izobražujejo v to smer saj lahko vsak gradbenik izračuna naprimer lesen kozolec, ki je mimo grede čudo konstruiranja tedanjega časa. Lesarju pa to ne more uspet, saj ve vse o impregnaciji, gobah in zajedalcih torej zna zaščititi les vendar zakaj? Če bomo les uporabljali samo kot kurjavo oziroma bomo prodajali les brez dodane vrednosti tudi teh strokovnjakov nebomo rabili.
Edini možni način uspeha v lesarski branži vidim v obliki obrtnika, ki dodaja vrednost lesu na privatni uporabi hkrati pa dela tudi industrijske projekte (beri gradbeni) ki mu nosijo ekstra donose tako, da lahko izbolša svoj nastop na trgu.
Naročite se na:
Objave (Atom)